24.3.2013

No pa sem sem si le vzela čas in se ponovno sedla za računalnik, da napišem novo objavo na blogu. Torej kaj se je dogajalo v tem tednu in pol? Moram priznati, da se trenutno kaj veliko ne dogaja, dnevi minevajo v znamenju hoje na predavanje, trgovinah, pitju čaja in podobnih stvari (beri zabavah). Zunaj je premrzlo, za kakršne koli izlete ali kaj podobnega. Ko sem ravno pri izletih moram omeniti, da sem bila (kljub mrazu in vetru) prejšnji teden na izletu v bližnjem mestu Olomoucu. Olomouc je lepo staro mesto v pokrajini Moravia. Je na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Mesto je resnično lepo in ima veliko  vodnih fontan, vendar so bile ob našem obisku izpraznjene. Mislim, da mora biti mesto čudovito poleti, nekoliko težje pa je občudovati lepote mesta, če te tako zebe, da ne čutiš prstov na rokah in razmišljaš pretežno o tem, kako bi se pogrel. Prav iz tega razloga sem se odločila, da se odpovedujem izletom, dokler se vreme ne otopli.

Drugače pa se ni zgodilo nič posebnega. Vsak dan je zanimivo, nikoli ni dolgčas. Še vedno se dnevno prerekam s kuharicami v menzah, če lahko dobim piščanca brez omake. Na češkem je namreč vse v omakah ali pa ocvrto (resnično me preseneča, da ni 90 procentov Čehov ekstremno debelih) Dobiti jed brez omake je vedno problem, ker ne razumejo, kaj jim želim povedati. V češčini se omaki namreč reče omačka in to je očitno takšna razlika, da je nemogoče razumeti, kaj želim povedati, ko krilim z rokami in govorim ne omake, no sauce med tem, ko kuharica drži zajemalko in z njo zajema omako. Skoraj vsak dan jem piščanca na žaru in krompir, ker druge brezglutenske jedi (izmed okoli petindvajsetih, ki so dnevno na meniju) nimajo. Ta vikend pa sem prekinila s to dieto in sem cel vikend jedla samo solato. Včeraj s tuno, danes pa z mocarelo. Moram priznati, da je bila sprememba več kot dobrodošla.

Komaj čakam na izboljšanje vremena. Včeraj sva z Zalo odšli na sprehod do bližnjega parka, ker je vreme izgledalo zavajajoče toplo. Malo je manjkalo, pa bi naju odpihnilo v reko in naju nihče več nebi našel. Čeprav so za prihajajoči teden napovedane precej nizke temperature, upam da je to zanji takšen teden. Njabrž bi morala biti vesela, da vsaj snega ni. Res komaj čakam na posedanje na soncu in ogled bližnjega jezera.

Hmmmm mislim, da bo to vse za danes, se moram počasi pripraviti na večerno zabavo v kleti ;)

 Skupinska slika pred Masarykovim kipom v Olomoucu

 Jaz na ulici v Olomoucu

 Pogled na glavni trg (iz stolpa na katerega jaz nisem upala-1000 let star stolp s starimi stopnicami in luknjami v tleh....no go)

Skupinska

Pot z vlakom iz Olomuca

Pre-party

2 faces- ampak v tem primeru 8 faces 

12.3.2013

Ahoj! To je češki pozdrav. Nekaj češčine sem se pa le naučila. Torej kaj se je dogajalo v tem tednu: najprej moram povedati, da v torek 5.3. nisem odšla na brazilsko zabavo, saj sem se počutila precej slabo in sem ostala v postelji. V torek se je v kleti res odvijal metal party, na katerega sem se temeljito pripravila (črni nohti, črne obleke, precej močan make-up). Počutila sem se, kot da se pripravljam na pustno zabavo.

V četrtek smo imeli internacional students's ball. Bilo je nekako tako, kot na akademskem plesu. Precej nenavadno je bilo videti vse ljudi, ki jih velikokrat vidiš neurejene na hodniku, popolnoma urejene, kot iz škatlice,  še posebej so bili zabavni fantje, ker so imeli obleke in tega res ne vidiš pogosto, dekleta se tudi za navadno zabavo precej uredijo, zato niso tako zanimiva. Na plesu sem bila presenečena, kako dobro so češki študentje plesali, izgledali so skoraj kot profesionalci, še posebej med plesom dunajskega valčka. Igral je češki bend, ki je igral predvsem znane angleške pesmi, tako da smo lahko vsi plesali. Bilo je zelo zabavna in prijetna popestritev drugače precej predvidljivih večerov.

V petek sem odšla v Bratislavo. Tja smo se odpeljale z Student's agency avtobusom in moram povedati, da sem bila zelo zadovoljna z njimi. Avtobus je bil udoben, vsak je imel svoj majhen televizor s pestrim izborom filmov in glasbe, dobil si svoje slušalke in vročo čokolado. Vse to za 13 evrov za povratno karto. V Bratislavi je bilo lepo. Res je sicer, da lahko vse znamenitosti vidiš v enem dnevu, vendar če hočeš vse obdelati lepo počasi in si med ogledom vzeti tudi čas za kakšen čaj, tije dnevi minejo kot bi mignil. Ogledale smo si vse, kar lahko Bratislava ponudi, arhitekturo, muzeje, celo manj znane ulice...Moja naloga na potovanju je bila, da sem predelala zgodovino, tako da sem prevzela vlogo vodiča (On your left you can see....) Vmes smo celo srečale drugo skupino Erazmus študentov iz Brna, tako da sem tudi njim razložila kaj gledajo, da niso samo izgubljeno tavali po Bratislavi. Mislim, da sem se kot vodič dobro obnesla (še posebej, ko so mi na koncu govora vsi ploskali in so mimoidoči strmeli vame, kot da sem ulični umetnik). Naš hostel je bil zelo zanimiv, saj je imel v kleti lokal, ki je bil opremljen kot klavnica iz filma Hostel: deli teles vsepovsod, krvavi odtisi rok, sekire, noži...manj sreče smo imele z ljudmi, s katerimi smo delile sobo, saj so bile to 3 starejše osebe, ki so hotele ob 22. uri mir in tišino in niso bile preveč prijazne. Mislim, da bi lahko pričakovali, da če so rezervirali sobo v mladinskem hostelu in to v sobi za 10 ljudi, da ne morejo pričakovati popolne tišine ob 9 zvečer. Ampak smo tudi to preživele...precej težko je bilo zaspati ob simfoniji njihovega smrčanja.

Nočno življenje v Bratislavi je precej pestro, veliko mladih in veliko barov. Drugi večer smo odšle v klub imenovan Subclub, ki je urejen v starem zaklonišču. Klub od zunaj izgledal, kot da ne boš nikoli več prišel ven in da te bodo prodali za rezervne dele, vendar je bil znotraj precej dober klub. Imele pa smo smolo z dj-jko, saj  je vrtela samo alternativno glasbo, ki je nihče ni poznal in je v njej očitno uživala le ona. 

V Brno smo se vrnile v ponedeljek ob 9 zjutraj in jaz sem kot pridna študentka, takoj odšla na faks, saj sem imela predavanje ob 9.30. Zvečer je sem odšla na kratek obisk v Santano in nato spat. Danes pa se za enkrat ni zgodilo, kaj pomembnejšega, le na faksu sem bila.

 Metal party

 Student's Ball

Ena skupinska

Ena smešna

Skupinska iz Bratislave

 Pred gradom v Bratislavi

 Hostel-style miza

 Pozabljena ulica---na njej resnično nismo srečale nikogar

 WMCA- z medvedom

 Napoleon na glavnem trgu v Bratislavi (mislim, da bo imel psihične težave po našem obisku)

Alja najboljši vodič (vidite koncentracijo na vseh obrazih)

Drevo, ki je posvečeno Janezu Drnovšku (to piše na plošči ob drevesu)

Subclub...resno smo premišljevale, če je sploh varno vstopiti

 Moj vstop v Modro cerkev (cerkev izgleda približno tako resnično, kot grad v Disneylandu)

 Grad...ki so ga popolnoma obnovili po požaru, tako da sploh ni zanimiv, ker izgleda umetno

 Kampiranje pred sobo v hostlu

Uh veliko slik,

see yaa

5.3.2013

Lep pozdrav. Pa je že spet teden naokoli. Čas tako hitro beži.Težko je verjeti, da sem že skoraj cel mesec v Brnu. Torej kaj je kaj novega? Ta vikend sem bila v Sloveniji. Vožnja ni bila pretirano dolga, le 6 ur do Maribora  Prestopiti sem morala samo enkrat in to na Dunaju. V Sloveniji sem obiskala zobozdravnika, ker češkim ne zaupam in se udeležila bratovega maturantskega plesa. Ples je bil zanimiv, vendar mi je maturantski ples ostal v spominu, kot bolj zanimiv dogodek, saj sem nazadnje jaz plesala in nisem cel večer sedela za mizo z babico, bico in dedijem. Ampak je bilo vseeno vredno priti v Slovenijo in opazovati brata kako se trudi plesati. V soboto sem cel dan prespala, saj sem morala nadoknaditi pomakanje spanja (vem da to ni stvar s katero bi se človek hvalil, vendar odkar sem prišla na Češko nisem nikoli spala več kot 5 ur na noč). Tukaj je nemogoče prespati cel dan zaradi neprestanih motenj. Včeraj sem bila na predavanjih, po predavanjih pa smo odšli v čajnico (Vesela čajnica), kjer so si punce privoščila vodne pipe. Lokal je zelo zanimiv, orientalska glasba, sediš na blazinah na tleh, piješ zelo eksotičen čaj in kadiš vodno pipo. Tudi jaz sem jo poskusila (imeli smo dve vrsti: kokosovo in sex on the beach). Moram reči, da vodna pipa ni naredila ravno največjega vtisa name, saj ne da ni bilo zanimivo slišati brbotanje mehurčkov in poskušati narediti dimni krogec, vendar mi je bilo kasneje slabo, tako da mislim da bom naslednjič samo opazovala druge. V čajnici smo ostale okoli 5 ur. Vmes smo si naročile hrano ( vse kar sam lahko jaz jedla je bila banana s smetano). Zvečer je bila, kot vsak ponedeljek, na vrsti Santana. Zaradi ''karaok'' me še danes boli grlo. Bilo je zelo zabavno, bilo pa bi še boljše, če nebi bilo cigaretnega dima, na katerega se še vedno nisem navadila. V Santani smo se s prijateljicami zmenile, da bomo ta vikend odšle v Budimpešto. Vendar je danes ta načrt splaval po vodi, saj ni bilo več avtobusnih sedežev za Budimpešto, tako da smo se na licu mesta odločile, da hočemo ne glede na vse nekam v tujino ta vikend. Tako je padla odločitev: ta vikend gremo v Bratislavo. Odidemo v petek in se vrnemo v ponedeljek ob 9 zjutraj, saj imam jaz ob 9.35 predavanja in kot pridna študentka jih ne smem zamuditi. 

Danes imamo predstavitev Brazilske hrane in glasbe v nekem lokalu v centru, kasneje pa brazilsko zabavo. Jutri je v kleti metalska zabava, ker so se metalci ''naveličali grozne main-stream muzike s katero jih silimo'' in nam bodo pokazali kaj je to prava glasba.

To je vse za danes.

See yaa