28.5.2013

Ahoj. Seveda bom spet začela s pritoževanjem o tem, kako hitro mineva čas. In to je čisto res. Do konca moje izmenjave je samo še mesec dni. Ko pomislim na konec, postanem kar malo žalostna. Ti dnevi so precej žalostni tu v Vinarski, saj veliko ljudi odhaja domov, oziroma potujejo po Evropi. Vendar se vseeno najdejo ljudje, ki so pripravljeni na zabavo.

Prejšnji teden sem bila z Veroniko pri njenem prijatelju v bližjem mestu. Spali sva pri njegovi družini in moram priznati, da so bili zelo gostoljubni, čeprav niso govorili angleško. Bili so tako prijazni, da sem se na trenutke počutila kar malo neudobno. Oče je znal samo en angleški stavek: God day my lord. Ali nekaj podobnega. Bili so zelo gostoljubni in so z nama delili pijačo in celo pripravili piknik. Na tem pikniku je bilo zame na trenutke rahlo neprijetno, saj so vsi govorili češko, moja češčina pa ni ravno sijajna. Dojela sem bistvo pogovora vendar ne dovolj, da bi lahko sodelovala.

Zvečer smo odšli v bližji lunapark. Bilo je neverjetno. Bila sem tako ponosna nase, da sem se pripravila in poizkusila Reverse bungee. Bilo je grozno. Sediš v krogli, ki te z vso silo potegne navzgor nato pa te z vso silo obrnjenega na glavo spusti proti tlom. Brrrrr. Veronika je imela na roki pripeto kamero, ki je posnela najin ''skok''. Veronika, ki je v skoku zelo uživala, me je vmes vprašala, če uživam, jaz pa sem odgovorila, da ne morem govoriti in naj me nič ne sprašuje. Tako sem se držala za ročke, da sem imela roke čisto rdeče. Poskusila sem še druge atrakcije, vendar je bil bungee najbolj ekstremen. Naslednji dan sva si ogledali lokalne znamenitosti in na soncu pojedle ogromno sladoledno kupo. Veronikin prijatelj naju je tudi zapeljal po naselju z motorjem. Ne vem kakšne vrste motor je bil, vem le da je bil ogromen. Odkrila sem da motorji niso zame, saj mi vožnja ni bila pretirano všeč, čeprav sva se peljala precej počasi. Bila pa je nova izkušnja, še posebej obleka…z vso motoristično opravo na sebi, sem bila videti kot vesoljec.

Nato se tisti teden ni zgodilo nič pomembnega. Oh ja. Naredila sem izpite. Hahah. Temu tukaj, bi človek težko rekel faks. Vsaj v primerjavi z našim faksom v Sloveniji. Na primer doma se je potrebno za izpit učiti tudi po en mesec, tukaj pa zadostuje že en teden. To je zelo lepo od profesorjev, da se zavedajo da glavni namen Erazmus izmenjave ni toliko v pridobivanju znanja, kot v izkušnji življenja v tujini. 

Ta vikend sem bila ponovno v Pragi. Za ponoven obisk sem se odločila, ker sem hotela videti Prago v lepem vremenu….aha! Bilo je mrzlo, zelo mrzlo in deževno. Očitno mi ni usojeno potovati v lepe, vremenu. Čisto vsi izleti do sedaj so bili mrzli in deževni ali snežni. Mislim, da sem prekleta in upam, da se bo to prekletstvo kmalu razblinilo. V nedeljo smo iz Prage odšle v mesto blizu nemške meje imenovano Karlovy Vary. To mesto je zelo znano po svojih toplih vrelcih. Po vsem mestu se nahajajo fontane z zdravilno vodo. Seveda sem, kot pravi turist, kupila porcelanasto šalčko in poskusila to vodo…bila je ogabna! Kot bi pil vročo vodo v kateri je raztopljeno staro železo. Brrrr, zakaj je vse kar je zdravo tudi nedobro? Tudi v Karlovy vary nismo imele sreče z vremenom, saj je ves čas deževalo in je pihal veter. Mesto samo pa je izjemno lepo. Po mojem mnenju celo lepše kot Praga.

Sedaj se morem dotakniti še ene teme: VREME! Kaj je narobe z vremenom? Na začetku maja je bilo 30 stopinj, sedaj je pa tako mrzlo kot na začetku zime! Upam da se bo vreme kmalu popravilo saj sem naveličana posedanja po sobah in bi rada nazaj na poležavaje ob jezeru.

Danes ne bom dodala veliko slik ker jih še nimam, tako da jih bom dodala kasneje.

See yaa

 Igre na jezeru

Eden izmed zadnjih lepih sončnih dni

Skupinska iz Prage

 Praga

 Katedrala v Pragi

 Grog, da nas pogreje v hladnih majskih dneh

Zlata ulica v Pragi

 Karlovy Vary

Na tej sliki se razločno vidijo posledice erazmus življenja; po prihodu domov bo treba na strogo dijeto pred morjem ;) // sami slovenci na kupu :D

Makarena v Santani

 Makarena II

Še en ponedeljek v Santani 

12.5.2013

Ahoj. Res sem lena zadnje čase s pisanjem bloga. Preprosto se ne spravim zraven. No danes imam pol ure časa preden grem na kosilo in lahko napišem nov blog. Hmmmm kje sem ostala? Czech Paradise :D uh to pa je dolgo nazaj. Torej v tem času je postalo zopet toplo…in toplo vreme pomeni piknike. Tukaj v Vinarski je bilo precej piknikov. Prav tako sem veliko časa preživela na jezeru. 3 dni nazaj sem bila z Jolito na jezeru 5 ur. Prejšnji teden pa okoli 6. Čas tako hitro mineva. Prejšnji teden smo imeli Boat party. To je izgledalo tako, da smo vsi odšli do jezera in na ladjico nato pa se 2 uri vozili po jezeru, plesali in se zabavalli. Po 2 urah so nas (kot čredo ovc) usmerili do bljižnega lokala, kjer smo imeli after-party. Tema zabave je bila pirati & mornarji. Nekateri so bili v resnično originalnih kostumih.

Malo sem bila žalostna saj sem zamudila Škisovo tržnico v Ljubljani. Vendar so tudi tukaj imeli nekaj podobnega. Imenovalo se je Majales, kar pomeni Ples maja oziroma nekaj podobnega. Od Veronike sem dobila zastonj karte, tako da sem se lahko udeležila. Celotna zadeva je izgledala kot Škisova tržnica, vendar je bilo vse večje. Bilo je ogromno ljudi, in več kot 10 odrov. Bilo je prav zanimivo poslušati češke in slovaške skupine, ter se pretvarjati, da jih razumem in poznam njihove pesmi.

Ta vikend sta me obiskala Brina in Goran. Končno me je  nekdo obiskal, ker se je začelo šušljati po študentu, da nimam prijateljev. Vendar sta imela smolo z vremenom. Cel vikend je bil deževen in mrzel, tako da mislim, da nista imela najlepše izkušnje. Vseeno pa upam da sta se imela lepo. V petek smo se sprehodili po mestu, in večerjali. Zvečer sem ju peljala v Pub, kjer si sam točiš pivo.  Mislim, da jima je bila ideja všeč. V soboto smo si ogledali grad in mestno središče. Zvečer sem (ker moje cimre ni bilo) povabila ljudi v mojo sobo, da sta dobila občutek kakšno je študentko življenje v Brnu. Moram omeniti, da se je vreme izboljšalo v trenutku, ko sta odšla. Trenutno je toplo, sonce sije in pod mojim oknom imajo ljudje piknik. Vem, da mi onadva najbrž  nebi verjela,  samo je res. 

Upam da jima je bilo ušeč in da nisem bila preslaba gostiteljica.  

 Črte!

 Pogled na nas iz balkona

 Piknik

 Petje

 Jaz pomagam pri postavljanju žara

Pečemo

Jemo

 Plešemo

 ...se slikamo

Nekako pristanemo v gey-baru :D

Smo na jezeru

Pripravljeni na Boat party 

Boat party

Na ladji 

Tukaj sem pridobila na mišični masi

 Kot pravi pirat, sem domov prinesla nekaj plena ;)

 Odhod na Majales

Pečen krompir

 Enkrat se nam je celo uspelo slikat

Brina in Goran med Erazmovci

Izlet v Czech Paradise

Ahoj. Mislim da je biu tole najdaljši premor od pisanja do sedaj. Preprosto nisem imela časa ali pa volje za pisanje dnevnika. Danes pa sem se odločila, da čas prehitro mineva in da morem zapisati spomine, da ne bodo zbledeli. Zaradi velikega časovnega razpona bom blog razdelila v več delov.

Torej kje sem ostala…prejšnji vikend sem bila na izletu, ki se je imenoval Czech paradise. V petek smo si ogledali mesto Litomyšl. Mesto je znano kot rojstni kraj skladatelja Bedricha Smetane. Če sem odkrita nisem še nikoli slišala zanj, moje znanje klasične glasbe je zelo omejeno. Ogledali smo si tudi renesančni dvorec. Nato smo se odpeljali do Piletic in si ogledali staro kmetijo. Na kmetiji so nas pričakali ljudje oblečeni v tradicionalne noše in nam pokazali način poslikave velikonočnih jajc, predenja, izdelave biča (češka navada ob veliki noči je, da fantje prebičajo dekleta in tako izženejo iz njih bolezen-čuden narod).. Bilo je zelo zanimivo videti ogromno razliko v načinu življenja ljudi iz istega obdobja. Jaz sem se bolj udobno počutila v dvorcu, tako da mislim da sem v prejšnjem življenju živela v dvorcu in ne na kmetiji. Dan smo zaključili v mestu Jičin. Mesto je znano po tem, da je njegov glavni trg uporabljen v zelo znani češki risanki. Meni je bila risanka bežno znana, vendar mislim, da je na naši televiziji niso predvajali.

V soboto 21.aprila smo si ogledali mesto Kutna gora. Ogledali smo si katedralo in muzej rudnika srebra. Po kosilu smo si ogledali tudi Church of bones. To je majhna cerkev, ki je znotraj okrašena iz človeških kosti. To je bila najzanimivejša izkušnja na tem izletu…kupi kosti sestavljeni v lestenec, okrasje na stenah iz človeških čeljusti… precej srhljivo in rahlo smešno, saj vse skupaj izgleda, kot dekoracija v hiši strahov. Težko je dojeti, da so to resnično človeške kosti. Cerkev je okrašena z 4000 ljudmi (to se sliši zelo čudno).  V hostel smo se vrnili precej zgodaj že okoli šeste ure. Že prvi dan smo se poskusili spogajati o možnosti, da bi ostali v mestu dlje in se vrnili v hostel pozneje, pa se vodička ni dala prepričati. Moje mnenje je, da smo se morali vrniti tako hitro, ker je imela s seboj psa in je bil pes utrujen. da ne omenjam da pes imel s seboj najbrž več oblačil kot jaz. Drugi dan smo poskušale ponovno in izvedle manjši upor sestavljen iz glasnega pritoževanja in vzdihovanja. Upor je le delno uspel, saj smo sicer lahko odšle v trgovino, vendar so nas odvlekli gledati neka drevesa, za katera še danes ne vem, kaj je bilo na njih tako posebnega. Na tem mestu bi rada omenila, da je bilo vreme grozno. Ves teden prej je bilo sončno in 20 stopinj. Na tem izletu pa je bilo okoli 8 stopinj in je deževalo. Mislim da sem prekleta, saj kadarkoli potujem je vreme presenetljivo slabo. Bili smo na pol zmrznjeni. Po izletu smo vsi zboleli. Ta podatek o vremenu sem vstavila v pripoved, da boste videli zakaj je upor le delno uspel…na avtobusu je vodička rekla: Na željo NEKATERIH ljudi, se bomo ustavili v trgovini in si ogledali drevesa. Lahko si čutil val nezadovoljstva med ljudmi in grde poglede, ko smo po dežju in vetru pol ure hodili med drevesi. V vas smo se vrnilo okoli sedme ure. Vodička nam je predlagala, da naj si ogledamo vas in zvečer obiščemo disko, ki je del hostela. Ogledale smo si vsako hišo in prehodile vse ceste v vasi in to nam je vzelo 20 minut. V disku smo bile same, saj je bila večina ljudi na izletu Američanov in oni odhajajo v posteljo precej zgodaj. Še sreča da je bila družba dobra drugače bi bilo na smrt dolgočasno. Naj omenim, da so Američani v disku uživali. Razlog? Brezžični internet. Šest ljudi sedi v lokalu za mizo 2 uri in se ne pogovarja ampak vsi strmijo v svoje telefone. Res obstaja velika kulturna razlika. Za našo mizo smo bili pretežno Evropejci in so bili zelo glasni.     

Zadnji dan smo imeli srečo z vremenom saj je bilo sončno in precej toplo. Ogledali smo si naravni park Prachovske skale. To so po trideset metrov visoki skalni stebri razporejeni po gozdu. V skale so vklesane stopnice da si lahko ogledaš pokrajno. Zelo veličastno.

Po kosilu smo se ustavili na gradu Kost in si ogledali srednjeveško mučilnico. Bilo je zelo poučno.

Na splošno lahko rečem da je bil izlet dober, videli smo veliko želela bi si le da bi stanovali bližje mestu. oh in želim si da bi imeli Čehi boljšo hrano...3 dni krompirja je več kot lahko prenesem. ;)

Oh naj še omenim kaj sem se na tem izletu naučila: razliko med Castle and Chateau Castle: (grad) je namenjen obrambi zato je postavljen na težko dostopne kraje, ni namenjen uživanju, med tem ko je chateau (dvorec) namenjen zabavi in je zato navadno bolj okrašen in na splošno lepši. ---- to lekcijo smo slišali vsaj desetkrat.

  Svinjska rebrca z svežim hrenom- v lokalni gostilni....ne vem če mi je že bilo kdaj tako žal da nisem naročila kakšne hrene (p.s. jaz sem imela pomfri)

Smetana

 V dvorcu

 Soba z grozljivimi konji....gledali so te kot da ti napovedujejo smrt

Da dvorišču...se počutim kot doma ;)

Poskušam poslikati jajce-brez večjega uspeha

Spali smo v takšnih hiškah

 Junaki slavne Češke risanke

 Jičin

Pred stolpom iz risanke...stolpa se ne vidi, ker je fotograf menil, da je pomembnejše da se nam na sliki vidijo noge

 Poziranje pred zidom

 Sprehod skozi vas

 Cerkev iz kosti-precej morbidno

 Svečnik

Grb iz kosti

Prachovske skale-izgledajo kot mini Meteori

 Grad Kost

 Mučilnica

Američani mučijo Aljo z objemanjem

See yaa