Spletni dnevnik Erasmus študentke: 28.5.2013

Ahoj. Seveda bom spet začela s pritoževanjem o tem, kako hitro mineva čas. In to je čisto res. Do konca moje izmenjave je samo še mesec dni. Ko pomislim na konec, postanem kar malo žalostna. Ti dnevi so precej žalostni tu v Vinarski, saj veliko ljudi odhaja domov, oziroma potujejo po Evropi. Vendar se vseeno najdejo ljudje, ki so pripravljeni na zabavo.

Prejšnji teden sem bila z Veroniko pri njenem prijatelju v bližjem mestu. Spali sva pri njegovi družini in moram priznati, da so bili zelo gostoljubni, čeprav niso govorili angleško. Bili so tako prijazni, da sem se na trenutke počutila kar malo neudobno. Oče je znal samo en angleški stavek: God day my lord. Ali nekaj podobnega. Bili so zelo gostoljubni in so z nama delili pijačo in celo pripravili piknik. Na tem pikniku je bilo zame na trenutke rahlo neprijetno, saj so vsi govorili češko, moja češčina pa ni ravno sijajna. Dojela sem bistvo pogovora vendar ne dovolj, da bi lahko sodelovala.

Zvečer smo odšli v bližji lunapark. Bilo je neverjetno. Bila sem tako ponosna nase, da sem se pripravila in poizkusila Reverse bungee. Bilo je grozno. Sediš v krogli, ki te z vso silo potegne navzgor nato pa te z vso silo obrnjenega na glavo spusti proti tlom. Brrrrr. Veronika je imela na roki pripeto kamero, ki je posnela najin ''skok''. Veronika, ki je v skoku zelo uživala, me je vmes vprašala, če uživam, jaz pa sem odgovorila, da ne morem govoriti in naj me nič ne sprašuje. Tako sem se držala za ročke, da sem imela roke čisto rdeče. Poskusila sem še druge atrakcije, vendar je bil bungee najbolj ekstremen. Naslednji dan sva si ogledali lokalne znamenitosti in na soncu pojedle ogromno sladoledno kupo. Veronikin prijatelj naju je tudi zapeljal po naselju z motorjem. Ne vem kakšne vrste motor je bil, vem le da je bil ogromen. Odkrila sem da motorji niso zame, saj mi vožnja ni bila pretirano všeč, čeprav sva se peljala precej počasi. Bila pa je nova izkušnja, še posebej obleka…z vso motoristično opravo na sebi, sem bila videti kot vesoljec.

Nato se tisti teden ni zgodilo nič pomembnega. Oh ja. Naredila sem izpite. Hahah. Temu tukaj, bi človek težko rekel faks. Vsaj v primerjavi z našim faksom v Sloveniji. Na primer doma se je potrebno za izpit učiti tudi po en mesec, tukaj pa zadostuje že en teden. To je zelo lepo od profesorjev, da se zavedajo da glavni namen Erazmus izmenjave ni toliko v pridobivanju znanja, kot v izkušnji življenja v tujini.

Ta vikend sem bila ponovno v Pragi. Za ponoven obisk sem se odločila, ker sem hotela videti Prago v lepem vremenu….aha! Bilo je mrzlo, zelo mrzlo in deževno. Očitno mi ni usojeno potovati v lepe, vremenu. Čisto vsi izleti do sedaj so bili mrzli in deževni ali snežni. Mislim, da sem prekleta in upam, da se bo to prekletstvo kmalu razblinilo. V nedeljo smo iz Prage odšle v mesto blizu nemške meje imenovano Karlovy Vary. To mesto je zelo znano po svojih toplih vrelcih. Po vsem mestu se nahajajo fontane z zdravilno vodo. Seveda sem, kot pravi turist, kupila porcelanasto šalčko in poskusila to vodo…bila je ogabna! Kot bi pil vročo vodo v kateri je raztopljeno staro železo. Brrrr, zakaj je vse kar je zdravo tudi nedobro? Tudi v Karlovy vary nismo imele sreče z vremenom, saj je ves čas deževalo in je pihal veter. Mesto samo pa je izjemno lepo. Po mojem mnenju celo lepše kot Praga.

Sedaj se morem dotakniti še ene teme: VREME! Kaj je narobe z vremenom? Na začetku maja je bilo 30 stopinj, sedaj je pa tako mrzlo kot na začetku zime! Upam da se bo vreme kmalu popravilo saj sem naveličana posedanja po sobah in bi rada nazaj na poležavaje ob jezeru.

Danes ne bom dodala veliko slik ker jih še nimam, tako da jih bom dodala kasneje.

See yaa