Spletni dnevnik Erasmus študentke: Izlet v Czech Paradise

Ahoj. Mislim da je biu tole najdaljši premor od pisanja do sedaj. Preprosto nisem imela časa ali pa volje za pisanje dnevnika. Danes pa sem se odločila, da čas prehitro mineva in da morem zapisati spomine, da ne bodo zbledeli. Zaradi velikega časovnega razpona bom blog razdelila v več delov.

Torej kje sem ostala…prejšnji vikend sem bila na izletu, ki se je imenoval Czech paradise. V petek smo si ogledali mesto Litomyšl. Mesto je znano kot rojstni kraj skladatelja Bedricha Smetane. Če sem odkrita nisem še nikoli slišala zanj, moje znanje klasične glasbe je zelo omejeno. Ogledali smo si tudi renesančni dvorec. Nato smo se odpeljali do Piletic in si ogledali staro kmetijo. Na kmetiji so nas pričakali ljudje oblečeni v tradicionalne noše in nam pokazali način poslikave velikonočnih jajc, predenja, izdelave biča (češka navada ob veliki noči je, da fantje prebičajo dekleta in tako izženejo iz njih bolezen-čuden narod).. Bilo je zelo zanimivo videti ogromno razliko v načinu življenja ljudi iz istega obdobja. Jaz sem se bolj udobno počutila v dvorcu, tako da mislim da sem v prejšnjem življenju živela v dvorcu in ne na kmetiji. Dan smo zaključili v mestu Jičin. Mesto je znano po tem, da je njegov glavni trg uporabljen v zelo znani češki risanki. Meni je bila risanka bežno znana, vendar mislim, da je na naši televiziji niso predvajali.

V soboto 21.aprila smo si ogledali mesto Kutna gora. Ogledali smo si katedralo in muzej rudnika srebra. Po kosilu smo si ogledali tudi Church of bones. To je majhna cerkev, ki je znotraj okrašena iz človeških kosti. To je bila najzanimivejša izkušnja na tem izletu…kupi kosti sestavljeni v lestenec, okrasje na stenah iz človeških čeljusti… precej srhljivo in rahlo smešno, saj vse skupaj izgleda, kot dekoracija v hiši strahov. Težko je dojeti, da so to resnično človeške kosti. Cerkev je okrašena z 4000 ljudmi (to se sliši zelo čudno). V hostel smo se vrnili precej zgodaj že okoli šeste ure. Že prvi dan smo se poskusili spogajati o možnosti, da bi ostali v mestu dlje in se vrnili v hostel pozneje, pa se vodička ni dala prepričati. Moje mnenje je, da smo se morali vrniti tako hitro, ker je imela s seboj psa in je bil pes utrujen. da ne omenjam da pes imel s seboj najbrž več oblačil kot jaz. Drugi dan smo poskušale ponovno in izvedle manjši upor sestavljen iz glasnega pritoževanja in vzdihovanja. Upor je le delno uspel, saj smo sicer lahko odšle v trgovino, vendar so nas odvlekli gledati neka drevesa, za katera še danes ne vem, kaj je bilo na njih tako posebnega. Na tem mestu bi rada omenila, da je bilo vreme grozno. Ves teden prej je bilo sončno in 20 stopinj. Na tem izletu pa je bilo okoli 8 stopinj in je deževalo. Mislim da sem prekleta, saj kadarkoli potujem je vreme presenetljivo slabo. Bili smo na pol zmrznjeni. Po izletu smo vsi zboleli. Ta podatek o vremenu sem vstavila v pripoved, da boste videli zakaj je upor le delno uspel…na avtobusu je vodička rekla: Na željo NEKATERIH ljudi, se bomo ustavili v trgovini in si ogledali drevesa. Lahko si čutil val nezadovoljstva med ljudmi in grde poglede, ko smo po dežju in vetru pol ure hodili med drevesi. V vas smo se vrnilo okoli sedme ure. Vodička nam je predlagala, da naj si ogledamo vas in zvečer obiščemo disko, ki je del hostela. Ogledale smo si vsako hišo in prehodile vse ceste v vasi in to nam je vzelo 20 minut. V disku smo bile same, saj je bila večina ljudi na izletu Američanov in oni odhajajo v posteljo precej zgodaj. Še sreča da je bila družba dobra drugače bi bilo na smrt dolgočasno. Naj omenim, da so Američani v disku uživali. Razlog? Brezžični internet. Šest ljudi sedi v lokalu za mizo 2 uri in se ne pogovarja ampak vsi strmijo v svoje telefone. Res obstaja velika kulturna razlika. Za našo mizo smo bili pretežno Evropejci in so bili zelo glasni.

Zadnji dan smo imeli srečo z vremenom saj je bilo sončno in precej toplo. Ogledali smo si naravni park Prachovske skale. To so po trideset metrov visoki skalni stebri razporejeni po gozdu. V skale so vklesane stopnice da si lahko ogledaš pokrajno. Zelo veličastno.

Po kosilu smo se ustavili na gradu Kost in si ogledali srednjeveško mučilnico. Bilo je zelo poučno.

Na splošno lahko rečem da je bil izlet dober, videli smo veliko želela bi si le da bi stanovali bližje mestu. oh in želim si da bi imeli Čehi boljšo hrano...3 dni krompirja je več kot lahko prenesem. ;)

Oh naj še omenim kaj sem se na tem izletu naučila: razliko med Castle and Chateau Castle: (grad) je namenjen obrambi zato je postavljen na težko dostopne kraje, ni namenjen uživanju, med tem ko je chateau (dvorec) namenjen zabavi in je zato navadno bolj okrašen in na splošno lepši. ---- to lekcijo smo slišali vsaj desetkrat.

Svinjska rebrca z svežim hrenom- v lokalni gostilni....ne vem če mi je že bilo kdaj tako žal da nisem naročila kakšne hrene (p.s. jaz sem imela pomfri)