Spletni dnevnik Erasmus študentke: 12.3.2013

Ahoj! To je češki pozdrav. Nekaj češčine sem se pa le naučila. Torej kaj se je dogajalo v tem tednu: najprej moram povedati, da v torek 5.3. nisem odšla na brazilsko zabavo, saj sem se počutila precej slabo in sem ostala v postelji. V torek se je v kleti res odvijal metal party, na katerega sem se temeljito pripravila (črni nohti, črne obleke, precej močan make-up). Počutila sem se, kot da se pripravljam na pustno zabavo.

V četrtek smo imeli internacional students's ball. Bilo je nekako tako, kot na akademskem plesu. Precej nenavadno je bilo videti vse ljudi, ki jih velikokrat vidiš neurejene na hodniku, popolnoma urejene, kot iz škatlice, še posebej so bili zabavni fantje, ker so imeli obleke in tega res ne vidiš pogosto, dekleta se tudi za navadno zabavo precej uredijo, zato niso tako zanimiva. Na plesu sem bila presenečena, kako dobro so češki študentje plesali, izgledali so skoraj kot profesionalci, še posebej med plesom dunajskega valčka. Igral je češki bend, ki je igral predvsem znane angleške pesmi, tako da smo lahko vsi plesali. Bilo je zelo zabavna in prijetna popestritev drugače precej predvidljivih večerov.

V petek sem odšla v Bratislavo. Tja smo se odpeljale z Student's agency avtobusom in moram povedati, da sem bila zelo zadovoljna z njimi. Avtobus je bil udoben, vsak je imel svoj majhen televizor s pestrim izborom filmov in glasbe, dobil si svoje slušalke in vročo čokolado. Vse to za 13 evrov za povratno karto. V Bratislavi je bilo lepo. Res je sicer, da lahko vse znamenitosti vidiš v enem dnevu, vendar če hočeš vse obdelati lepo počasi in si med ogledom vzeti tudi čas za kakšen čaj, tije dnevi minejo kot bi mignil. Ogledale smo si vse, kar lahko Bratislava ponudi, arhitekturo, muzeje, celo manj znane ulice...Moja naloga na potovanju je bila, da sem predelala zgodovino, tako da sem prevzela vlogo vodiča (On your left you can see....) Vmes smo celo srečale drugo skupino Erazmus študentov iz Brna, tako da sem tudi njim razložila kaj gledajo, da niso samo izgubljeno tavali po Bratislavi. Mislim, da sem se kot vodič dobro obnesla (še posebej, ko so mi na koncu govora vsi ploskali in so mimoidoči strmeli vame, kot da sem ulični umetnik). Naš hostel je bil zelo zanimiv, saj je imel v kleti lokal, ki je bil opremljen kot klavnica iz filma Hostel: deli teles vsepovsod, krvavi odtisi rok, sekire, noži...manj sreče smo imele z ljudmi, s katerimi smo delile sobo, saj so bile to 3 starejše osebe, ki so hotele ob 22. uri mir in tišino in niso bile preveč prijazne. Mislim, da bi lahko pričakovali, da če so rezervirali sobo v mladinskem hostelu in to v sobi za 10 ljudi, da ne morejo pričakovati popolne tišine ob 9 zvečer. Ampak smo tudi to preživele...precej težko je bilo zaspati ob simfoniji njihovega smrčanja.

Nočno življenje v Bratislavi je precej pestro, veliko mladih in veliko barov. Drugi večer smo odšle v klub imenovan Subclub, ki je urejen v starem zaklonišču. Klub od zunaj izgledal, kot da ne boš nikoli več prišel ven in da te bodo prodali za rezervne dele, vendar je bil znotraj precej dober klub. Imele pa smo smolo z dj-jko, saj je vrtela samo alternativno glasbo, ki je nihče ni poznal in je v njej očitno uživala le ona.

V Brno smo se vrnile v ponedeljek ob 9 zjutraj in jaz sem kot pridna študentka, takoj odšla na faks, saj sem imela predavanje ob 9.30. Zvečer je sem odšla na kratek obisk v Santano in nato spat. Danes pa se za enkrat ni zgodilo, kaj pomembnejšega, le na faksu sem bila.